»Poskušal sem si zapomniti specifiko določenega značaja in prevzeti nekaj njegovega nase. (...) Ljudje so se mi vedno zdeli strašno zanimivi. In sem jih kradel. Prav škoda, da tega več ne počnem.«
»Občinstvo sem imel zelo rad in upam, da ono tudi mene. Občinstvo sem zmeraj spoštoval in menim, da če je bil kdaj aplavz na odprti sceni, kot temu rečemo, sem lahko bil kar malo važen.«
»Če govorim zase in nikakor ne bi drugih moških tlačil v ta koš, bi rekel, da je pri moški pameti pomanjkanje logike.«
»magičen, magnet za vse tiste, ki so se mu približali«
»Že s samim posrečenim izborom in karakterizacijo likov, prek katerih tako čudovito ujame oba obraza tega istrsko-primorskega okolja, na eni strani tistega, z grenkobo prežetega in vseskozi jeznega duha, ki živi v preteklosti in se čuti dolžnega, da je v večnem boju z do njega domnevno sovražno nastrojeno sedanjostjo, ter na drugi že prav ganljivo toplo in človeško dušo številnih ljudi iz tega okolja, Sosič pove več kot številne druge zgodbe na to temo«
»Sodelovanje z Romanom niti ni tako neobičajno, saj smo z njim že večkrat sodelovali pri različnih projektih, njegovo delo pa je sovpadlo z našo vizijo prostora, predvsem zaradi njegove provokativnosti.«
»Danes je pač tako, da skoraj z ničimer več ni mogoče vzbuditi neke večje pozornosti ljudi, tudi z imenom ne.«
»Gre za izjemno razvejano in kompleksno besedilo, ki od nas zahteva, da k delu pristopamo rahločutno, odprti za razumevanje raznih človeških odločitev, strahov, kapric in omejitev.«
»neki utrinki naložijo v človeka in potem ob vsakem branju se na to dodajajo stvari«
»Treba je ujeti tisto tanko mejo in hoditi po njej«
Kliknite povezavo za prikaz izjav v želenem obdobju